V oddaji smo gostili dr. Petra Hribarja, ki nam je predstavil Gibanje za osebno odpuščanje in sožitje Rado in Ksenija. To sta bila zadnja lastnika gradu Strmol, ki so ju partizani izvensodno ubili leta 1944. V pogovoru nam je gost predstavil svojo zamisel za pomiritev in spravo preko neposrednega osebnega odpuščanja v imenu pokojnih žrtev, potomcem storilcev zločinov v medvojnem in povojnem času. Namen gibanja je v razumni prihodnosti doseči resnično narodno pomiritev in spravo.
V oddaji smo gostili dr. Petra Hribarja, ki nam je predstavil Gibanje za osebno odpuščanje in sožitje Rado in Ksenija. To sta bila zadnja lastnika gradu Strmol, ki so ju partizani izvensodno ubili leta 1944. V pogovoru nam je gost predstavil svojo zamisel za pomiritev in spravo preko neposrednega osebnega odpuščanja v imenu pokojnih žrtev, potomcem storilcev zločinov v medvojnem in povojnem času. Namen gibanja je v razumni prihodnosti doseči resnično narodno pomiritev in spravo.
Z nami je bil kapucin br. Miha Sekolovnik. Razmišljali smo o Božjem usmiljenju, ki je neskončno. Kaj pravzaprav to pomeni? Kaj je največji izraz Božjega usmiljenja, kako ga začutimo, komu je dano...?
Z nami je bil kapucin br. Miha Sekolovnik. Razmišljali smo o Božjem usmiljenju, ki je neskončno. Kaj pravzaprav to pomeni? Kaj je največji izraz Božjega usmiljenja, kako ga začutimo, komu je dano...?
Z nami je bil kapucin br. Miha Sekolovnik. Razmišljali smo o Božjem usmiljenju, ki je neskončno. Kaj pravzaprav to pomeni? Kaj je največji izraz Božjega usmiljenja, kako ga začutimo, komu je dano...?
Z nami je bil kapucin br. Miha Sekolovnik. Razmišljali smo o Božjem usmiljenju, ki je neskončno. Kaj pravzaprav to pomeni? Kaj je največji izraz Božjega usmiljenja, kako ga začutimo, komu je dano...?
Žena, mati petih otrok, podjetnica - kako najde čas za Boga in kako tudi njena družina lahko postane kraj sprave in odpuščanja? O tem je pričevala Darja Ovsenik z Gorenjske.
Žena, mati petih otrok, podjetnica - kako najde čas za Boga in kako tudi njena družina lahko postane kraj sprave in odpuščanja? O tem je pričevala Darja Ovsenik z Gorenjske.
Odpuščanje se začne, ko se ob neprijetnem, krivičnem, kar smo bolečega doživeli ali nas je doletelo, odpremo tudi dobremu, ki ni odvisno od naše volje in naših prizadevanj, ampak prihaja k nam po dobrih ljudeh. O odpuščanju v družini smo govorili z dr. Tomažem Erzarjem.
Odpuščanje se začne, ko se ob neprijetnem, krivičnem, kar smo bolečega doživeli ali nas je doletelo, odpremo tudi dobremu, ki ni odvisno od naše volje in naših prizadevanj, ampak prihaja k nam po dobrih ljudeh. O odpuščanju v družini smo govorili z dr. Tomažem Erzarjem.
Tokrat je bila Naša gostja Metoda Vidmar Vengust – zdravnica, specialistka psihiatrije. Terapevtsko znanje je med drugim poglabljala s spoznanji vedenjsko-kognitivne terapije. V psihiatrični bolnišnici Vojnik je zaposlena od začetka svoje poklicne poti, vmes pa je deset let delala kot psihiatrinja v zasebni ambulanti. Opravljala je tudi delo strokovne direktorice Psihiatrične bolnišnice Vojnik.
Aktivno je predajala znanje na temo anksiozno-depresivnih stanj in psihotičnih motenj in bila tudi aktivna pri osveščanju strokovne in laične javnosti o depresiji in preprečevanju samomora.
Lani je pri založbi Chiara, v zbirki Osebno izdala knjigo Drevesa govorijo, ki jih je podnaslovila Zdravilne zgodbe. V pogovoru boste spoznali tenkočutno avtorico, ki so ji pri 48 letih postavili diagnozo multipla skleroza in zgodbe v knjigi govorijo tudi o soočenju z njo.
Tokrat je bila Naša gostja Metoda Vidmar Vengust – zdravnica, specialistka psihiatrije. Terapevtsko znanje je med drugim poglabljala s spoznanji vedenjsko-kognitivne terapije. V psihiatrični bolnišnici Vojnik je zaposlena od začetka svoje poklicne poti, vmes pa je deset let delala kot psihiatrinja v zasebni ambulanti. Opravljala je tudi delo strokovne direktorice Psihiatrične bolnišnice Vojnik.
Aktivno je predajala znanje na temo anksiozno-depresivnih stanj in psihotičnih motenj in bila tudi aktivna pri osveščanju strokovne in laične javnosti o depresiji in preprečevanju samomora.
Lani je pri založbi Chiara, v zbirki Osebno izdala knjigo Drevesa govorijo, ki jih je podnaslovila Zdravilne zgodbe. V pogovoru boste spoznali tenkočutno avtorico, ki so ji pri 48 letih postavili diagnozo multipla skleroza in zgodbe v knjigi govorijo tudi o soočenju z njo.
Odpuščanje zavzema središčno mesto v duhovnosti vseh velikih religij, zlasti je prisotno v krščanski. Kljub temu nas v konkretnem življenju mnogokrat presega, saj odpustiti ni lahko. O tem, da premalo odpuščamo in preveč pozabljamo, smo govorili tokrat. S svojo življenjsko zgodbo odpuščanja očetu, ki ga je kot otroka večkrat pretepal, je o odpuščanju pričeval duhovnik Ciril Čuš.
V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.
Za izhodišče smo vzeli stavek legendarnega alpinista Nejca Zaplotnika »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi in se osredotočili na cilj. V letu tematskih in gozdnih učnih poti (mineva pol stoletja od prve takšne poti) so nas gozdarja Jože Prah in Luka Jemec ter markacist Zdravko Bodlaj spomnili, da poti niso samoumevna dobrina.
Gosta oddaje zakonca Perko sta govorila o tem, kako najti smisel, naštela sta tudi nekaj koristnih knjižnih naslovov.
Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.
Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice prireja ob praznovanju zavetnice pevcev sv. Cecilije 65. pevsko revijo pevskih zborov, ki bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž to soboto ob 20.30, v nedeljo pa ob 17.00. Na odru se bo letos zvrstilo 15 zborov z Goriške, Tržaške, Koroške in Slovenije, ki bodo segali po pisani paleti slovenskih umetnih in ljudskih pesmi, kot tudi repertoarjev iz svetovne zakladnice zborovske literature. Cecilijanka je letos posvečena skladatelju Pavletu Merkuju ob 10. obletnici smrti. No, na nedeljski praznik Kristusa, Kralja vesoljstva, bo že dopoldne slovesno v Slovenskem pastoralnem središču v Gorici - konec novembra mineva 52 let od ustanovitve. Sedež ima v cerkvi sv. Ivana, vodi ga župnik Marijan Markežič ob pomoči p. Jana Cvetka. Slovesno mašo ob obletnici bo daroval kardinal dr. Franc Rode. Med mašo bo duhovnija obnovila posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu, na katero se pripravlja z devetdnevnico.
Poslušalka jih rada pripravlja in jo je zanimalo, če lahko doda v testo malo limonine lupine, morda kakšen vanilijev sladkor ali pa kaj podobnega, da bi bilo malo priokusa. Sestra Nikolina ji je svetovala, da lahko, sploh če bodo postreženi kot sladka jed (lahko jih naredimo tudi slane in so zraven mesnine ali solate). Dodala je še, da višek cmokov zamrznemo, preden jih damo kuhat. Naložimo jih na pladenj, ki je prekrit s folijo. Ko zamrznejo, jih naložimo v vrečko ali škatlo in shranimo v skrinji. Ko jih bomo potrebovali, jih damo kuhat v vrelo vodo, kuhamo jih kakšno minuto več kot sveže narejene.
V tokratnem delu smo slišali, da Jazon kar pogosto prihaja k Lidiji na obisk. Je to njej všeč?
NINO ROBIĆ - MOJE ŽIVLJENJE, Ljupka Dimitrovska - Ostaje nam muzika, TERESA BREWER - MUSIC! MUSIC! MUSIC!, MARJANA DERŽAJ - MUZIKA, Egon Egemann – Musik klingt in die Welt hinaus, ABBA - THANK YOU FOR THE MUSIC, Big Ben - Slovenija, moja, Ricchi & Poveri - Sarà Perché Ti Amo, Harry Belafonte – Matilda Matilda, Elda Vier in Boris Cavazza - Besede, Besede (Parole, Parole), Vanessa Paradis - Joe le taxi, Yazoo - Nobodys diary, ANDRE RIEU - DER MIT DEM WOLF TANZT ...
Andrej Kunej je predan folklornemu plesu, pleše že skoraj štirideset let, vse od osnovnošolskih let. Odmevna je bila njegova ideja, ko je na oder povabil tudi brezdomne, ker so s folklornimi plesi na enem od nastopov opozorili na vrednost - tudi simbolno, kruha. Začel je v lokalni skupini, vrsto let pa že predsednik Veteranske folklorne skupine Tine Rožanc, ki s sobotnim nastopom praznuje trideset let delovanja.